Basen

(by GM-Primzi)

Računalniške igre so stare toliko kot računalniki. V neki severni
državi je nekaj prijateljev igralo takšne igrice. Pomislili so, saj
znamo to tudi mi narediti. Ker so bil nogometni zanesenjaki, so pač
naredili nogometno. Ponudili so jo tako, da so jo postavili na Svetovni
splet, prek Interneta. Četudi je ta severna dežela kapitalistična je
tudi socialna država, ki poskuša regulirati grobe zakone kapitalizma in
njegove posledice. Zato so se odločili, da svoj produkt ponudijo
zastonj, po celem svetu. Če pa kdo želi, če ima denar in mu je produkt
zelo všeč, lahko da nekaj malega drobiža in produkt mu nudi nekaj več
ugodja in veselja. Vse lepo in prav. Tisoče se zabava in uživa. Po
zadnjih podatkih kar pol milijona. Najbolj se zabavajo tisti, ki so
igrico ustvarili, saj ni lepšega, kot uživati v dobro opravljenem delu.

Ker je igra odprta vsem, lahko v njej igrajo vse živali. V njej najdejo
sprostitev po napornem delu ali učenju, in zabavo. Igrico se igra po
farmah, ki navidez spominjajo na resnične države. Farma Palčica (izraz
sposojen po lepi Pikalo-vi knjižni pravljici) ne nastane takoj ob
začetku. Zato nekaj Palčkov, predvsem prašičkov (izposojeno po
Orwellovi Živalski farmi), a tudi drugih živali, začne igrati na drugih
farmah. A želijo si svoje in to tudi organizatorjem farm povedo. Ko jih
preštejejo je odločitev jasna, Palčica je rojena.

In tu se začnejo problemi. Sicer so pravila zelo jasna, vse živali so
enake. A nekateri prašički so drugega mnenja. Zdi se jim, da so oni
ustanovili Palčico, Nekaj izmenjanih elektronskih sporočil, in že se
jim zdi, da so organizatorji njihovi največji prijatelji in so jim
neskončno hvaležni za njihovo delo. Zato so vse bolj prepričani, da
imajo nekakšne pravice. Lastnosti prašičkov se vse bolj kažejo. Vemo,
da so to najinteligentnejše živali, zato svojo pamet kažejo v odličnem
igranju. Se pa tudi radi valjajo v blatu. Tako en prašiček prijavi
druga dva, ker naj bi menda eden drugemu varovala otroke. Zvito zvali
krivdo na volka. In vse živali mu verjamejo. Volk mora biti tiho, ker
je zavezan molčečnosti. Zaveza molčečnosti je poseben ritual, pri
katerem se eden izmed igralcev, na prošnjo organizatorjev farm,
prostovoljno odpove določenim pravicam, ki jih ima kot igralec in skrbi
za to, da farme nemoteno delujejo. Pomaga živalim, ki imajo težave in
predvsem ne sme dovoliti goljufij, ki se jih živali poslužujejo, da bi
bile uspešnejše.

Nekateri prašički menijo, da je za ritual izbrana napačna žival. Moral
bi biti eden od prašičkov, saj so oni najzaslužnejši za nastanek
Palčice. Pri organizatorjih njihova argumentacija naleti na gluha
ušesa, So jih vajeni, saj Palčica ni edina farma in vse farme imajo
svoje živali, ki so si kljub različnim zastavam, zelo podobne.

Nekaj časa se Palčki kljub vsemu zabavajo. Kot nekakšna srečna družina
so. Divje živali ne motijo bistveno te urejenosti, nekatere se da tudi
udomačiti, če je le pristop pravi. Tudi prihod rumenih živali tega ne
zmoti preveč. A živali je vse več. Pojavijo se nevarne nove živali:
konji. Te so le delno domače živali, a hudi garači. Pa tudi po
inteligentnosti ne zaostajajo za prašički. Vname se boj za vodenje
najbolj prestižne zadeve na farmi, samega simbola Palčice. Konj, ki
poskusi prvič ne uspe, spletkam ni kos, zlomi se in zgubi. Ampak konji
so vztrajne živali, poskusi v drugo, in gladko zmaga. Hm, nerodna reč,
a vendar se počasi le malce udomači in njegove uspehe prašički hitro,
četudi skozi stisnjene zobe, prikažejo kot svoje.

Kaj narediti z ritualom? Slinjenje ne pomaga. Naslednji zapriseže neka
čudna žival. Na momente je bil videti kot pravi prašiček, včasih kot
vol, dobrodušen garač, a bolj počasne pameti. Vseskozi je bilo v njem
nekaj divjega, nepredvidljivega. Pred-ritual je opravil z odliko,
prašičku mu niso mogli do živega. Potem, ko je bilo jasno, da bo
opravljal še ritual, je počilo. Ni naš, so razlagali vsakemu, ki jih
želel poslušati, najrajši mladim psičkom, polnim energije, in želje
zasaditi svoje zobke v krivico. Ne sprejema svobode govora so modrovali
drugi prašički, užaljeni ker se je kršila njihova pravica do svobode
govora. Kot da gre za neko absolutno pravico (in so pozabili da jo v
svojih človeških vlogah še tako pogosto kršijo).

Tu se je zgodila potem prelomna stvar. Grda spletka. Eden od barvastih
prašičkov prijavi par, njega, postavnega medveda in njo, prelepo mačko,
češ, da sta goljufa. Ritual molčečnosti prepoveduje novemu zavezancu
govoriti o celi zadevi, na kar računajo. Obtožba je huda, reakcije
Palčkov seveda razumljivo ostre. In napadalne. Po ritualu sicer
označena žival, se spremeni v žalostnega srnjaka, ki prestrašen bega
pred svojim preganjalci in ne razume, kaj je slabega storil. Drži se le
pravil in to mora biti v dobro Palčice? Prosi prašičke pojasnila.
Obljubijo mu jih prek MSN-a. Napaka, zakaj razgovor postane
zastraševanje, zmerjanje, grožnje. Odstopi, tulijo vsi v glas. Srnjak
prosi za pojasnila, zakaj spletke, zakaj takšna kampanja? Odgovora ne
dobi. Ker te pač nismo mi postavili, je edino kar razume. Ampak ritual
ni postavitev nekoga, je zaveza, se brani. Nič ne pomaga.

Potem se spomni na svoje roge. So majhni, a bodeči. Jih pokaže in reče,
tudi jaz imam roge, pustite me pri miru. To stori z težkim srcem, ker
bi rad videl, da bi bili še vedno vsi prijatelji. A žal ne gre. Stvari
so po tem pogovoru zaostrijo. No, dokler se vse dogaja samo v Palčici,
stvar ni tako huda. Vendar prašički želijo stvar prenesti drugam.
Navajajo se mnenja različnih "prijateljev", ki mečejo slabo luč na
organizatorje farm. Kar je slabo, saj te niso sovražniki Palčice, ampak
prijatelji in tisti, ki so Palčico omogočili. Spodbuja se zmerjanje in
zaničevanje organizatorjev, kar že meji na blaznost. Zakaj bi zmerjali
nekoga, ki ti nekaj daje? Istočasno pa se do organizatorjev kaže
popolnoma drug obraz, ki je servilen včasih že do osladnosti. Po svoje
komično?

A dogodki se sledijo eden za drugim.Tu pa potem srnjak ne more več nič
storiti. Nasprotno, celo odkloni, da bi imel opravka s katerokoli
zadevo, ki je povezana z prašički. Ritual mu to omogoča, hvala bogu.
Potem ga druge živali opozorijo, da se nekaj dogaja s tremi prašički.
Sprva trmasto odklanja, da bi se sploh v to mešal. Na koncu ga nekatere
živali le prepričajo (posebno petelin in maček sta vztrajala), naj
nekaj stori. Saj je to njegova dolžnost, ritual gor ali dol, je pa le
Palček. Naredi, kar lahko. Prosi, naj se prašičkom ne zgodi nič hudega,
saj v bistvu niso slabi, samo malo jih je zaneslo. V to tudi iskreno
verjame. Zadeva se konča žalostno. Eden od prašičkov zasuje srnjakovega
kolega, ki ga le-ta prosi za posredovanje, z kupom zmerljivk in
žaljivk. In s tem vsi trije odidejo in zaloputnejo vrata na farmo.

In kaj je nauk te basni? Mnogo jih je, marsikatero si lahko najde
bralec sam. Osnovno pa je, živali imajo različne lastnosti in značaje.
Njihova dejanja in postopki so praviloma manj premišljena kot pri
ljudeh, saj delujo bolj spontano. Ni pa dobro človeške igre prenašati v
živalski svet. Iz tega nastane preveč nesporazumov in težav, ki so pa
predvsem nepotrebni, neumni, a po svoje tudi boleči. Tako za ljudi kot
živali.