Kratka zgodovina VNZS
(by Th0rest)
kontinuiteta na osnovi notranjih bitk in sporov
Čeprav je nastanek Virtualne nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju
VNZS) datiran v sredo decembra leta 2002, pa ta Hattrick federacija
predstavlja logično nadaljevanje odbora za uvrstitev Slovenije v
spletno nogometno-managersko igro. Odbor, ki je bil sestavljen iz
slovenskih managerjev, ki so sicer igrali po številnih drugih ligah,
največ v Jugoslaviji in Angliji, je želel čim prej doseči sprejem
Slovenije kot samostojne lige v igralni sistem. Po nekaj mesečnih
pogajanjih, je uspel kompromis s Š vedskimi upravljavci igre, tako da je
so bile prve prijave v slovensko ligo možne konec novembra 2002. To je
bil čas največje skladnosti, sloge in moči te federacije. Čeprav
maloštevilna skupina managerjev, je bila na individualnem nivoju
hiperaktivna. Redna mesečna srečanja je obiskovalo ducat managerjev, ki
so se zavedali majhnosti Slovenije, saj je bil ta začetek razmeroma
pozen, želje po čim boljšem uspehu Slovenije kot reprezentance pa so
bile izredne.
Slovenija je bila mala liga, kot je vsaka na začetku, govorimo lahko o
približno 30 managerjih, ki so večinoma sicer že imeli izkušnje z
igranjem Hattricka ali drugih podobnih iger. Čas, za izvolitev
selektorjev pa je prišel še preden je bila liga dodobra osnovana.
Pojavili sta se dve močnejši skupini, ki sta prevladali, krog blizu
Bannona in Braneta ter Thorest z ekipo. Kljub določenim neskladjem in
boju za selektorski stolček, so bila zaostrovanja prav nedolžna v
primerjavi s tem, kar se je dogajalo na ostalih volitvah. Zmagovalca
Bannon in Brane sta dobila polno podporo VNZS in razmere znotraj VNZS
so bile stabilne.
December 2002 in dogajanje znotraj VNZS je bil nedvomno prelomen za
Slovenijo v marsičem, kar je definiralo kasnejši razvoj celotne
Slovenije. Peščica managerjev je namreč ugotovila, da za močno
reprezentanco potrebujemo veliko dobrih managerjev, veliko dobrih
povlečkov in predvsem sistematičen trening. Napori so se najprej
usmerili v pridobivanje novih managerjev. Tu je odločilno vlogo naredil
Thorest, ki je kontaktiral avtorja in karizmatičnega vodjo igralcev
druge spletne igre Herbija (alias Hrooscev). Herbi je okoli sebe zbral
nekaj odličnih promoterjev, ki so bili aktivni v njegovem Wotamu in
tako je začel prihajati nov val igralcev. Mnogi so postali supporterji,
predvsem pa so bili notranje izjemno povezani in počasi postajali
številčno, v letu 2003 pa, kot je napovedoval Thorest, tudi igralno
vedno močnejši. Prehod iz vesoljske strategije na nogometno managersko
strategijo za večino ni bil večji problem.
Obdobje v letu 2003 je začelo velik konflikt, ki se je stopnjeval do
vrelišča ob volitvah. Na eni strani računalniško navdahnjeni igralci,
ki so vajeni stalne prisotnosti na internetu, na drugi strani pa
nogometno močno podkovana skupina, z izjemnimi izkušnjami, zaradi
dolgega staža v Hattricku tudi obdarovana s precejšnjo prednostjo.
Tehtnica se je torej, kljub temu, da sta bili obe skupini še vedno
znotraj VNZS, nagibala zdaj na eno zdaj na drugo stran. Poleg nekaj
sporov in hudih besed po forumu, pa je boj dveh blokov rodil kar tudi
precej pozitivnih rezultatov. Ena največjih je bila gotovo organizacije
in podelitev prave trofeje ob drugem slovenskem finalu pokala.
Eden od največjih napredkov za razvoj slovenske HT scene, kar je bil
tudi eden glavnih ciljev VNZS, pa je bil dosežen z prirejanjem
nogometnih srečanj članov VNZS, ki je po pravi nogometni tekmi bilo
zaključeno s klepetom ob pijači. Na ta način so se managerji VNZS med
sabo tudi osebno spoznali, in konflikt med Wotamom in ostalimi se je
polegel. Pivo je naredilo svoje, in kmalu tudi v Hattricku ni bilo več
prave delitve, saj so se, staroselci dodobra premešali s skupino
Wotama. Kmalu se je izkazalo, da je omejevanje srečanj na člane
federacije VNZS nekonstruktivno, zato so srečanja postala odprta za vse
managerje v slovenski ligi. To pa je že vodilo do tega, da so številne
aktivnosti znotraj VNZS začele zamirat.
Š tevilo slovenskih managerjev je napolnilo vse štiri lige, slovenska
Hattrick skupnost pa je postajala neobvladljiva. VNZS je zaradi
neaktivnosti (glavni cilj je bil uresničen in dosežen: reprezentanci
sta bili uspešni nad pričakovanji, število managerjev je bilo večje od
prostih mest v slovenski ligi) bila tarča kar nekaj managerjev, ki so
kritizirali predvsem predsednika VNZS, Thoresta. Š tevilne aktivnosti in
konstruktivne rešitve za pomoč slovenskim igralcem so se razvijale
zunaj VNZS, čeprav jih je takratni predsednik na vsak način želel
pripeljati pod okrilje VNZS. Brez uspeha. Predsednik Thorest pomladi
2004 ni več zdržal očitkov in kritik njegove domnevne neaktivnosti in
celo zaviranja razvoja slovenske HT skupnosti, zato je na lastno željo
odstopil z mesta v želji, da vodstvo te vedno največje slovenske
federacije prevzame nekdo, ki bo lahko uresničil pričakovanja kritične
slovenske HT javnosti.
Š tevilo članov kljub velikim spremembam v vodstvu federacije in zasuku
politične opcije, je še vedno naraščalo. Če bi merili moč glede na
število članov, potem je VNZS vedno močnejša. Pa je res tako? Novi
predsednik se je dobro zavedal, da je so za obstoj pomembni in potrebni
novi cilji, ki jih je potrebno uresničiti s skupnimi močmi. Z odprtjem
pete lige, se je v Sloveniji pojavila možnost še večjega pritoka novih
igralcev, ki jim je lahko VNZS v veliko pomoč in podporo.
