Razumevanje človekove osebnosti je lahko zelo zapleteno, saj nanjo vpliva mnogo dejavnikov od samega rojstva, nekateri vidiki osebnosti pa so tudi genetsko pogojeni. Zakaj smo torej ljudje takšni kot smo? S tem in podobnim vprašanjem se spopada psihoanaliza, ki skuša razumeti človekovo notranjost in nezavedne procese, ki vplivajo na njegovo obnašanje.
Psihoanalizo je zasnoval Sigmund Freud na začetku 20. stoletja, ko je začel z raziskovanjem nezavednega. Čeprav se je od tedaj močno razvila in tudi spremenila, pa cilji psihoanalize ostajajo podobni, saj je še vedno njen glavni namen omogočiti posamezniku, da bolje spozna samega sebe, ozavesti svoje notranje konflikte in strahove ter na ta način razvije zdrave načine soočanja z življenjskimi izzivi.
Kaj je psihoanaliza in kako poteka
Ko je govora o psihoanalizi, imamo v mislih najgloblji in najintenzivnejši terapevtski pristop, ki temelji na raziskovanju nezavednega dela človekove osebnosti. Gre za proces, ki poteka večkrat tedensko v daljšem časovnem obdobju in na ta način omogoča poglobljeno dojemanje lastne osebnosti.
Psihoanalizo vodi za to usposobljen psihoterapevt oziroma psihoanalitik. Pacienti na srečanjih govorijo o svojih mislih, sanjah, spominih, občutkih in podobno, medtem ko psihoterapevt pozorno posluša, interpretira in skuša posamezniku razumeti povezave med sedanjimi in preteklimi izkušnjami. Psihoanalitik torej ne osvetljuje le resničnih dogodkov, ki so bili morda zaradi travmatičnih dogodkov potlačeni, ampak tudi nezavedne strahove, občutke krivde, potlačene fantazije, ki pri pacientih lahko povzročajo tesnobo, depresijo in druge simptome.
Glavni cilji psihoanalize
S psihoanalizo ni mogoče na hitro reševati težave, ampak gre za dolgotrajen proces, ki vodi do globokih in trajnih sprememb v doživljanju, vedenju in odnosih. Zato so cilji psihoanalize zelo široki, pri čemer je bistvenega pomena, da se posameznik sooči s svojimi skrbmi in svoje težave začne reševati premišljeno in konstruktivno.
Med pomembnimi cilji psihoanalize so torej ozaveščanje nezavednih vsebin, izboljšanje sposobnosti za oblikovanje zdravih medsebojnih odnosov, večja čustvena stabilnost, notranja svoboda, boljše razumevanje samega sebe, odstranitev razvojnih blokad, sprejemanje realnosti in podobno, kar sicer lahko vodi do resnih duševnih težav, če se s tem ne soočimo pravočasno. S psihoanalizo ne boste postali popolni, zagotovo pa na splošno postanejo ljudje bolj srečni in zadovoljni.
