Terapija partnerstva se osredotoča na odnos in doživljanje
Partnerska terapija je skorajda povsem identična individualni. Osredotoča se zlasti na odnos med partnerjema in na doživljanje vsakega partnerja posebej. Za zakonce oziroma partnerje je značilno, da strokovno pomoč poiščejo tedaj, kadar sami ne zmorejo več reševati težav v odnosu. Povod za obisk partnerskega terapevta so najpogosteje neprimerna komunikacija med partnerjema, izguba zaupanja, kopičenje zamer, odtujenost, medsebojno nerazumevanje, ljubosumje, nezvestoba, oditi ali ostati skupaj.
Najpomembneje je, da partnerska terapija poteka v zaupnem in varnem odnosu med partnerjema in psihologom oziroma terapevtom. Pomembno je tudi to, da se terapije udeležita oba partnerja. V nasprotnem primeru se ne da izvajati partnerske terapije, temveč samo individualno terapijo.
Dobrodošla družinska terapija
V prav vsaki družini slej ko prej pride tudi do prepirov in nesoglasij med posamezniki. V večini primerov se tovrstne težave hitro rešijo s primernim pogovorom. Še zlasti zahtevna pa so obdobja, ko so otroci v puberteti oziroma ko odraščajo. Vzgoja postane vse prej kot preprosta. V tem obdobju se dobro pokažejo tudi nekatere lastnosti staršev, na primer neobvladovanje jeze, odločnost, agresivnost ter podobno. Ko gredo stvari nekoliko predaleč, je odlična rešitev družinska terapija.
Družinska terapija je primerna za vse vrste družin, ki se soočajo z omenjenimi ali drugimi vrstami težav. Pri tem ne gre samo za težave otrok, temveč tudi za težave, ki jih s seboj nosijo starši oziroma otrokovi skrbniki. Ker slabi odnosi lahko izjemno negativno vplivajo na vse družinske člane, je družinska terapija zato še toliko bolj dobrodošla.
Odločitev za partnersko ali družinsko terapijo
Partnerja z otroki se lahko odločita za več vrst terapij. Naprej lahko poskusita s partnersko terapijo, nato v proces terapije lahko vključita še druge družinske člane. Družinska terapija je še toliko pomembnejša, če so tudi otroci za to, da bi njihova družina kar se da dobro funkcionirala.
