Kot so pokazali njihovi poskusi, nam to, da si vzamemo čas zase, ne prinese kaj dosti: kdor se hoče rešiti časovne stiske, mora svoj čas podariti drugim.
Toda zakaj človek, ki ima objektivno več časa, občuti hujšo časovno stisko? »Kdor pomaga drugim, občuti svoj čas kot izpolnjen,« so napisali psihologi pod vodstvom profesorice Cassie Mogilner. Tako nastane občutek, da ste nekaj dosegli – »in močnejša ko je vaša namera, da boste s svojim časom nekaj naredili, manjši je občutek, da ga nič nimate«, ugotavljajo avtorji študije.
To zveni malce zapleteno, vendar ustrezno povzema neko nam vsem dobro znano situacijo: človek sedi na kavču, brezvoljno zre v televizor, preklaplja med kanali in veliko prepozno izklopi televizor – in je kljub temu nezadovoljen. Kdor pa, nasprotno, kljub notranjemu odporu očisti in izprazni klet, se na koncu počuti sproščenega in srečnega.
Stvar ima tudi svoj ampak
Rezultati študije se prekrivajo z znanimi izsledki. Preživljanje časa z drugimi osmišlja, so znanstveniki pod vodstvom Francesce Gino s Harvard Business School poročali pred dvema letoma v strokovni reviji Journal of Personality and Social Psychology. Prosocialno delovanje ljudem vliva občutek, da so učinkoviti in kompetentni, zatrjujejo znanstveniki. In raziskovalci, zbrani okoli Gala Zaubermana z univerze v Pensilvaniji, so leta 2010 v reviji Psychological Science zapisali, da neko obdobje občutimo kot daljše, če v njem več dosežemo.
Vendar ima stvar – kot vse v življenju – tudi svoj ampak. Večja ko je časovna stiska, v kateri je človek, manjša je verjetnost, da bo ravnal prosocialno. Denimo: bolj ko je življenje v velemestih hektično, redkeje njihovi prebivalci pomagajo tujcem, je opazil vedenjski ekonom David Levine.
Tudi eden najbolj znanih tovrstnih psiholoških poskusov daje kaj malo upanja, da bodo ljudje, ki so v hudem stresu, ravnali pravilno in za svoje dobro pomagali drugim: leta 1973 sta John Darley in Daniel Batson povabila kandidate za duhovnike na pogovor, v katerem naj bi razpravljali o biblijski zgodbi o dobrem Samarijanu. Na stopnicah, ki so vodile do prostora, v katerem je potekal seminar, je ležal človek, ki je očitno potreboval pomoč. Če so bodoči duhovniki zamujali in so bili v časovni stiski, so bili bolj nagnjeni k temu, da niso pomagali.
Zakaj človek, ki ima objektivno več časa, občuti hujšo časovno stisko? »Kdor pomaga drugim, dojema svoj čas kot izpolnjen.«
Močnejša ko je vaša namera, da boste s svojim časom nekaj naredili, manjši je občutek, da ga nič nimate.
Vas zanima pri katerih težavah vam lahko pomaga psihoterapevt. Več v našem najnovejšem članku.
